english
Nasveti
Katere mačke imenujemo "prostoživeče"?
"Po definiciji Zakona o zaščiti živali so prostoživeče živali živali prosto živečih živalskih vrst, kot jih določa zakon, ki ureja ohranjanje narave. Tako izraz »prostoživeče mačke« na drugih področjih (področje ohranjanja narave, biologija, ekologija ipd.) označuje prostoživeče vrste iz družine mačk, kot so levi, tigri, risi in divje mačke.
V veterinarskih predpisih, izraz prostoživeče mačke pomeni mačke, potomke udomačenih in zapuščenih mačk, ki nimajo lastnikov in živijo prosto v okolici.
Poleg izraza "prostoživeče" mačke (ki je uporabljen v predpisih), bo na nekaterih mestih v nadaljevanju v izogib nesporazumom uporabljen tudi izraz »zapuščene mačke in njihovi potomci".
Vir: Prostoživeče mačke - Izvleček predpisov s pojasnili, VURS: 2009.
Naši nasveti se torej nanašajo le na definicijo prostoživečih mačk v veterinarskih predpisih - to so torej mačke, potomke udomačenih in zapuščenih mačk, ki nimajo lastnikov in živijo prosto v okolici.
Kakšen je pravilen način ukrepanja oz. preprečevanja širjenja populacije prostoživečih mačk?
Da bi se izognili širjenju populacije prostoživečih mačk, ki med drugim pogosto predstavlja tudi vir nenaklonjenosti določenih občanov do te skupine živali, prosimo vse občane, da ukrepajo.
To, da prostoživeče mačke samo hranimo, še zdaleč ne pomeni odgovornega reševanja situacije. Čeprav hranjenje ni kaznivo (kar pomeni, da mačkam nenaklonjeni občani hranitelje mačk neupravičeno preganjajo, če hranitelji upoštevajo načela ustreznega hranjenja), so zgolj hranjenje, občasna veterinarska oskrba in občasno oddajajnje mladičev prostoživečih mačk dolgoročno neučinkoviti načini preprečevanja širjenja populacije teh mačk in odgovorn skrbi za živali.
Najpomembneje je, da se prostoživeče mačke sterilizira oz. kastrira. Poseg poleg nezmožnosti ohranjanja nezaželene reprodukcije preprečuje tudi prenos različnih nalezljivih bolezni in zmanjšuje možnost poškodb živali, do katerih pogosto prihaja ravno ob breznanju ali parjenju.
Za odlov mačk skrbi lokalno zavetišče za zapuščene živali, ki mačke odlovi s t. i. živlolovko. To je posebna kletka, v katero se na human način in s pomočjo nastavljene hrane muce ujamejo na edini varen način.
12. člen Pravilnika o pogojih za zavetišča za zapuščene živali določa, da jim imetnik zavetišča po potrebi zagotovi ustrezno veterinarsko oskrbo, zagotovi sterilizacijo oziroma kastracijo in jih po okrevanju, če ni interesenta, ki bi jih prevzel v skrbništvo, ustrezno označene vrne v okolje, kjer so bile najdene, če je okolje primerno za vrnitev.
Iz tega izhaja, da nesocializiranih prostoživečih mačk, za katere posvojitev zaradi nesocializiranosti ni možna, ni dovoljeno zadrževati v zavetišču. Prav tako je prostoživeče mačke prepovedano evtanazirati zgolj iz razloga, ker so prostoživeče in obenem mogoče nesocializirane. Prostoživeče mačke zavetišče po okrevanju v skladu z 12. členom Pravilnika vrne v prvotno okolje, kjer so bile odlovljene.
Le z vračanjem steriliziranih/kastriranih prostoživečih mačk nazaj v prvotno okolje zagotovimo, da se na lokacijo ne priseljujejo nove, nesterilizirane/nesterilizirane prostoživeče mačke, saj mačke z lokacije branijo svoje ozemlje in s tem odženejo orebitne prišleke in s tem tudi zmanjšujejo možnost prenosa raznih nalezljivih bolezni.
Metoda "odlov - sterilizacija/kastracija - izpust" (angl.: metoda "Trap - Neuter - Relase") je na podlagi mednarodnih študij strokovnjakov različnih organizacij dokazano edini učinkoviti in nenazadnje zakonsko predpisani način dolgoročnega zmanjševanja populacije prostoživečih mačk.
Kam se obrnem, ko želim prijaviti lokacijo prostoživečih mačk?
Za odlov, sterilizicijo/kastracijo in vračanje mačk v okolje je po zakonu dolžno poskrbeti zavetišče za zapuščene živali, plačnik posredovanja in oskrbe pa je lokalna občina.
Lokacijo prostoižvečih mačk torej prijavimo tistemu zavetišču z zapuščene živali, s katerim ima občina, v kateri se mačke nahajajo, sklenjeno pogodbo o sodelovanju.
Na območju širše primorske regije imajo pozamezne občine pogodbe z enim izmed naslednjih zavetišč:
- Obalno zavetišče za zapuščene živali, tel.: 031 349 823 / 041 626 448,
- Zavetišče za živali Horjul, tel.: 051 30 44 35 / 041 71 37 32,
- Oskar Vitovlje, Zavod za oskrbo, nego in vzgojo hišnih in izgubljenih živali, tel.: 05 30 78 570.
Po odlovu muc (ko so muce že odlovljene in pripravljene za prevoz na poseg) prijavitelj za vsako muco posebej podpiše poseben obrazec, ki je del evidence zavetišča. Iz obrazca je razvidno število že odlovljenih muc, njihovi opisi, datum odlova in dejstvo, da gre za prostoživeče muce. Prijavitelj lokacije prejme eno kopijo obrazca.
Ob vrnitvi muc v prvotno okolje prijavitelj podpiše obrazec o vrnitvi (prav tako del obvezne evidence, ki jo vodi zavetišče).
Zaželjeno je, da občani o lokacijah prostoživečih mačk obvestijo tudi naše društvo, ki zbira podatke o kolonijah prostoživečih mačk. Prav tako naše društvo občanom nudi nasvete v zvezi z reševanjem tovrstne problematike in pomaga zagotavljati ustrezne življenske pogoje prostoživečim mačkam.
Naš kontakt: 031 763 811 ali Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.
